|
Direktno svetlobo potrebujemo pri branju knjige, razpršeno svetlobo pa potrebujemo pri opravilih, kot je gledanje televizijo.
Osvetlitev prostorov - jedilni kot
- V jedilnem kotičku se moramo orientirati tako na difuzno kot na direktno svetlobo, če želimo doseči pravi učinek, torej kombinirano svetlobo. Tam, kjer nam kombinacija ne uspe najbolje, lahko uporabimo še regulacijo, s katero pripomoremo k natančnejšemu učinku.
Osvetlitev prostorov za delo
- Vse delovne površine osvetljujemo z neposredno difuzno svetlobo, ki ne povzroča senc in omogoča očem pravo vidljivost. Povsod tam, kjer ustvarjamo, je poleg te svetlobe pomembna še vertikalna, iz stropa, ki osvetljuje celoten prostor.
Osvetlitev prostorov, namenjenih za spanje
- Podobno je v spalnih kotičkih , kjer uporabimo kombinacije vseh treh svetlob: direktne za branje, razpršene ambientalne za sproščanje in direktne stropne za osvetlitev celote.
Osvetlitev prostorov za shranjevanje
- V prostorih za shranjevanje , kjer navadno osvetljujemo shrambne kotičke, je najpomembnejša tako imenovana flurescentna svetloba, ki mora biti razpršena, da ne povzroča dodatnih senc.
- Še posebej pozorni pa moramo biti pri osvetljevanju ogledal , kjer mora padati svetloba iz obeh strani, levo in desno, ker v nasprotju ustvarimo lastno senco in spačimo podobo.
- V hodnikih si lahko privoščimo največ direktne svetlobe, zato se lahko odločamo med reflektorji , zlasti med gibljivimi, ki omogočajo osvetljevanje iz več strani. Priporočljiva je tudi talna svetloba , ki osvetli predvsem stopnišča oziroma pohodne dele.
Svetlobo lahko tudi obarvamo:
- Topla svetloba v oranžnih in rumenih niansah deluje pomirjujoče, odpira komunikacijo in spodbuja apetit .
- Hladna svetloba v belih in modrih niansah vpliva na ustvarjalno noto.
S svetlobo je zelo podobno kot z barvo – pravilno kombiniranje ustvari občutek prijetnosti in udobnega bivanja, kar pa je tudi smisel našega doma.
Sorodni članki:
Špela Zorčič je oblikovalka prostora. Študij je zaključila na priznani visoki šoli v Ljubljani “Arthouse, college of visual arts”, edinem visokošolskem zavodu v Sloveniji in redkih v Evropi, ki ima štirileten program usklajen z bolonjsko konvencijo.
Prof. Darko Slavec, akad. slik. in graf. spec.: “Špela Zorčič je vsestranska likovnica in oblikovalka. Ukvarja se s prostorskim oblikovanjem, dekoriranjem, slikanjem, izdelovanjem unikatnih izdelkov, poučevanjem in pisanjem strokovnih člankov. Značilnost njenega dela v zadnjih nekaj letih je predvsem oblikovanje najrazličnejših ambientov: od prvih idejnih osnutkov, ki jih avtorica risarsko in slikarsko oplemeniti, do končne realizacije, ki vsebuje, s pomočjo ustreznih izvajalcev, postavitev talnih oblog, ustreznega pohištva, raznih vrst tkanin in svetlobnih teles, estetske in barvne študije ob poslikavi sten ter dekoraciji in aranžiranju prostora."
|
