Obnova stare hiše

 

Obnova stare hiše - z razlogom dobrega ohranjanja tradicije recimo. Z nekdanjim prepričanjem, da je vse kar je novo boljše, naprednejše in uporabnejše, so ljudje svoje ljubke in dušne domove rušili ter formirali nove. Tako smo razmišljali nekoč. Z zavestjo, da ravnamo prav.

V tem času se je spremenilo naše zavedanje in okolje. Z razlogom. Ker smo hoteli boljše. Modernejše. Pametnejše. In funkcionalnejše. In danes so veliko pojmovanj, ki so jih poznale stare zgradbe, grajene z logiko in nekdanjim vedenjem o naravnem in dobrem, nadomestile tako imenovane „pametne“ hiše.

Hiše pa so marsikatere bile pametne tudi nekoč. Le opustili smo njihovo merilo vrednotenja in starih načel, kakorkoli pametne in bio so bile. Z mislijo, da bo novo boljša naložba in koristnejša ter z manj truda ter manjšimi stroški vzdrževanja, smo gradili nove domove.

Seveda je obnova stare hiše naložba, ki zahteva mnogo truda, finančnih možnosti, odrekanja ter predvsem volje in okusa. Vendar, ko se zazremo v naše okolje in malo razmislimo o novostih, ki jih bomo vsadili v „staro“ okolje, se zopet srečamo s pomisleki.

Vnesti meščanski duh v podeželsko bivanje je lahko zelo nekontrolirana in nezavestna odločitev, ki razjezi marsikaterega sokrajana. Marsikdaj z razlogom. Koliko ponesrečenih variant se je zgodilo, malo jih je, ki so povsem posrečene, izvirne in unikatne v smislu realnih možnosti. Duplikat oziroma neizvirna kopija nečesa kar je stalo in bilo, je tudi ena od zgodb.

Kulturna dediščina je pojem kulturne zavesti. Družbe in posameznika. V tujini je ohranjanje starih stavb zelo cenjeno in pospremljeno s financiranjem in trudimo se, da bi vzorec lahko posnemali.
Časovno gledano obnova poteka veliko hitreje kot novogradnja. Pametna je v smislu ekologije, varčevanja s prostorom in materiali. Ohranimo lahko zunanje površine kot so kmetijska zemljišča, sadovnjaki, vinogradi in vrtovi, kar pri novogradnji ni nujno.

Vsak človek hrepeni po ohranjanju kulturne, vzgojne zavesti in ohranjanju korenin. Ter tudi nacionalne zavesti. Ohranitev hiše kot zgradbe je zgodovinski doprinos deželi v kateri bivamo, ker govori o našem preteklem življenju in nosi v sebi dušo in emocije.

Z vsako podrto staro zgradbo uničimo del preteklosti, del narodne zavesti, torej del sebe in okolja v katerem bivamo.

In še en faktor nastopa pri ohranjanju: tu so turisti, ki nas gledajo, občudujejo in formirajo v mislih naš duh in našo preteklo vsebino. Z vsako manjkajočo zgradbo nas je manj in manj smo unikatni in izvirni.